Na območju občine imamo cerkev Sv. Andreja po katerem župnija in tudi občina nosita ime, 15 kapel in 4 križe. Kapele in križi so bili postavljeni kot zahvala za ozdravitve, srečno vrnitev domov, zmago nad zavojevalci, obvarovanjem pred hudim,… torej iz različni osebnih ali skupnih razlogov.
Pregled turistične ponudbe v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah:
Stara cimprana kmečka hiša, ki je doživela svojo rekonstrukcijo leta 2002 (obnovljene stene, streha in okolica) in gospodarsko poslopje. V domačiji je predviden muzej kmečkega življenja iz začetkov prejšnjega stoletja in turistična informacijska pisarna. Hiša potrebuje še gospodinjsko opremo in pohištvo (ki ga bodo prispevali delno občani iz svojih zasebnih zbirk).
Družinske fotografije so pomembni dokumenti za odkrivanje in predstavljanje preteklosti, ker pričajo o življenju ljudi v najširšem smislu in omogočajo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Tega so se zavedali nekateri člani društva upokojencev pri Sv. Andražu, ko so dali pobudo za zbiranje fotografij, ki bi pričale o njihovem življenju v preteklosti. Zamisel je bila pri ljudeh dobro sprejeta, tako da so mnogi darovali svoje fotografije. Nastala je dokaj obsežna zbirka, ki nazorno predstavlja družinsko življenje, bivalno kulturo, kmečko gospodarstvo, obrtna znanja, družabno življenje idr. na območju občine v prejšnjem stoletju.
Razstava je na ogled v prostorih društva upokojencev Vitomarci, kontaktna oseba Edi Kupčič, tel.: 02/ 757 20 31.
Alojz Šalamun (1913-1991) je bil lastnik kovačije v Novincih. Alojz Šalamun je mojstrski izpit za kovača opravil leta 1946 v Mariboru – mojstrsko spričevalo je še danes na ogled v muzeju kovaškega orodja. Hči Ana je po očetovi smrti skupaj z možem Vinkom orodje shranila in prostor sta preuredila v muzej kovaškega orodja (leta 2006). Zbirka orodja obsega preko 1000 eksponatov.
Naj naštejemo le nekaj izmed njih: ampas, hamer, panti, štekli, cveki, rašpla, dleta, prebijač, meh, klešče, pant cange, šraufštok, pila, klepac, ročni vrtalni stroj, šnecajgi,…
Za hišo, na prostem pa je na ogled tudi zbirka starega kmečkega orodja: mlatilnica, brana, plug, ojice, treš mašina, branovlek, potači, stopa, glavnik za česanje lana, garce za voz, cepe, redos, jarem, kravji homot, …..
Za ogled obeh muzejskih zbirk se obrnite na lastnika Gomzi Ana in Vinko, Novinci 56, tel.02/ 757 52 71.
S projektom smo bili v letu 2010 uspešni na Petem javnem razpis za prednostno usmeritev ''Regionalni razvojni programi'' v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete ''Razvoj regij''. Vrednost projekta obnove znaša 699.200 €, od tega smo na razpisu pridobili 482.890 € nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Dela na projektu napredujejo po planu. Zaključek projekta je predviden septembra 2012.
Od ustanovitve občine leta 1998 je pričelo z letom 1999 izhajati lokalno glasilo: NOVICE Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
vsebine: Objava lokalnih novic, predstavitev dela občinske uprave in investicij, predstavitev dela društev, predstavitev šolskega žviljenja, Uradni vestnik, izhaja: 3-4 krat letno obseg: od 12 do 28 strani, odvisno od števila prispevkov naklada 400 izvodov distribucija: brezplačna dostava vsem gospodinjstvom v občini.Tone Novak (Fakulteta za naravoslovje in matematiko UNI-MB, Maribor) in Gonzal Giribet (Department of Organismic & Evolution biology, Harvard University, Cambridge) sta leta 2006 objavila opis nove vrste talne suhe južine (Cyphophthalmi), katere značilno najdišče je v naši občini v naselju Slavšina. Do leta 2006 je bilo v svetu znanih 32 vrst suhe južine, v letih 2002-2005 so v SV Sloveniji, na območju Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, odkrili novo sorto te živalske vrste.
Odkritje so predstavili v znanstveni reviji Zootaxa 1330:27-42, 2006 (www.mapress.com/zootaxa)
Novo odkrita vrsta suhe južine živi na področju bogatem z humosom, na tleh listnatih gozdov. Ima dolgo telo in dolge noge, kar ji omogoča hitro gibanje. Ta sorta se je prilagodila globokim, vlažnim humosnim tlom bogatim z mikroorganizmi.
Suha južina je majhna žival velikosti 1-2,8 mm, živi na stebelcu listov.
Več o odkritju in najdiščih lahko preberete na spletni strani:
http://collections.oeb.harvard.edu//Invertebrate/Cyphophthalmi/species.cfm
V dolini ob potoku, na robu vasi Novinci, severno od lovskega doma, je nekoliko zamočvirjeno prvobitno naravno območje »müže« s pestrim rastlinjem, naravnim gozdom, vlažnimi njivami in travniki ter nereguliranim potokom, v katerem je še mogoče videti potočne rake. Močvirna dolina se začne ob lovskem domu nasproti ribnikov in se razteza ob Andrenškem potoku proti severu mimo nekdanje Brumnove domačije (Andreas Friedrich, Vitomarci 85), bivšega Dankovega mlina in križišča naprej proti Cerkvenjaku. Turistična pot pa zavije v križišču na levo proti središču vasi Vitomarci, ki se z markantno cerkvijo že ponuja na griču. Na desni strani poti je večja vrtnarija Vlada Druzoviča.
Leta 1680 je v Ptuju in širši okolici morila kuga. Po ustnem izročilu naj bi v teh krajih umrlo veliko ljudi katere so pokopali kar v skupne grobove nad katerimi še danes stojijo 3 kužna znamenja (znamenje na Dragah, Selah in v Hvaletincih)
Poznogotsko stebrasto kamnito znamenje iz začetka 16 stol (prva četrtina 16 stol) stoji na osamljeni legi na območju Sela. Steber ima prirezane vogale, na vrhu širšo hišico s prisekano piramidasto strešico. Na samem vrhu stoji križ. Znamenje spada med sakralno kulturno dediščino Občine Sv. Andraž v Slov. goricah.
Na znamenju je vidna tudi trigonometrijska točka, saj znamenje stoji na razpotju nekdanje selitvene ceste (okoli leta 1.400) ob Pesnici: Ormož- Sv. trojica- Maribor, po kateri se je kasneje premikala tudi Napoleonova vojska.
V 14 stol. je na tem območju plaz odnesel nekaj hiš, od takrat se to območje po domače imenuje tudi Črna gora.
Danes imenovana cesta nima več pomena, saj je glavna cesta speljana skozi center naselja Vitomarci. Tukaj pa je samo še poljska pot.
Znamenje s čokatim spodnjim delom, na katerem je širša hišica s sedlasto oblikovanimi nišami. Postavljeno je bilo v 19. stoletju. Znamenje stoji na osamljeni legi na Dragah južno od Vitomarcev. Spada v sakralno kulturno dediščino občine
Kamnito gotsko kužno znamenje sestavljajo podstavek, kvadraten steber in hišica s piramidasto strešico. Zgrajeno je bilo na prelomu 15. stol. in 16. stol. (1592). Spada v sakralno kulturno dediščino občine. stoji pri hiši Hvaletinci 13.
Kapela je bila zgrajena okoli leta 955 (potovanje škofov Cirila in Metoda skozi naše kraje) ali okoli l. 1050, ko je na tem mestu bilo ustanovljeno cerkveno posestvo – pristava. Okoli l. 1320 je cerkvena pristava obsegala že ca. 352 oralov zemlje. Na kapeli sta upodobljena škofa sv. Ciril in sv. Metod.
Nastanek današnje župnije sega v 15. Stoletje. Vse do l. 1415 je to območje spadalo pod Ptujsko nadžupnijo, po letu 1415 pa so ti kraji pripadli župniji Sv. Lovrenca (danes Juršinci), oboje pa pod Ptujsko nadškofijo. Leta 1819 je kaplan Franc Vrbnjak uvedel sejem na dan farnega zavetnika Sv. Andraža, to je 30. novembra. Župnijska kronika omenja tudi nekaj ljudskih misijonov, ki so jih od leta 1879 vodili jezuiti, lazaristi, minoriti.
Pregled pomembnejših letnic iz zgodovine župnije:
Prva poročila o šolskem pouku v Vitomarcih v Sv. Andražu segajo v 18. stoletje.
Današnja občinska stavba je najprej služila kot župnišče zgrajeno v letu 1682 (prvo leseno župnišče), v letih 1812 do 1864 je v prostorih župnišča potekal šolski pouk, v letu 1864 so na tem mestu zgradili zidano stavbo Narodno šolo v kateri je pouk potekal vse do leta 1976, ko so zgradili novo montažno šolo na mestu kjer stoji danes nova zidana šola (Vitomarci 42). V letih 1976-1998 so bili tukaj prostori krajevne skupnosti in od leta 1998 so v njej občinski prostori. V stavbi je danes občinska uprava, krajevni urad, prostori pošte in zdravstvena ambulanta.