Kmečki praznik

Ena od najstarejših tradicionalnih prireditev je kmečki praznik, ki že vrsto let v mesecu avgustu privablja obiskovalce iz širše okolice. Prireja ga Turistično društvo Destrnik.

Pri organiziranju povorke, sodelujejo vaščani vseh 17 destrniških vasi in se trudijo, da dela in opravila, ki niso več vsakdanja, ne bi tonila v pozabo. Nekaj preteklih let sodelujejo tudi članice in člani nekaterih društev iz sosednjih občin. Nastopajoči dogajanje v povorki vselej prikazujejo z dušo in srcem.

Določena opravila starih običajev, kot so popravilo klopotca, žganjekuha, priprava drv, nošnja kokoši s trakslom, luščenje koruze in druge, lahko občudujemo skoraj vsako leto.

Ob kmečkem prazniku obiskovalci doživijo košček tistega pozabljenega, da bi mlajši rodovi spoznali stare kmečke navade in običaje, starejši pa oživili spomine na svoja mlada leta. Kmečke žene in dekleta takrat poskrbijo, da si obiskovalci kulinarične razstave lahko ogledajo in poizkusijo dobrote, ki nastanejo v kmečkih kuhinjah: več vrst kruha, potic, dobrega peciva, slanikov, pogač, …

Vsako leto v okviru te prireditve tudi podelijo priznanja za najlepše urejene hiše in kmetije v občini.

Martinovanje

Od leta 2004 Turistično društvo Destrnik organizira Martinovanje. Ob Martinovanju domači vinogradniki ponudijo mošt, ki ga farni župnik nato blagoslovi v vino. Članice Društva kmetic Destrnik vselej poskrbijo za Martinove kulinarične dobrote.

Bal

Turistično društvo Destrnik vsako leto povabi vaščane ene izmed sedemnajstih vasi Občine Destrnik k sodelovanju, da v zimskih mesecih pripravijo bal. Večina je pride na bal času in dogajanju primerno oblečenih. Ženske nosijo rute, predpasnike, široka krila, moški so nosijo klobuke in »furtešince«.

Gospodar (ki mu pravijo virt) in gospodinja določita dela, ki se opravijo: ponavadi luščijo bučna semena, cajzajo perje ali luščijo koruzo. Ob delu se zbadaj, pripovedujejo si vice in komaj čakajo, da zaključijo z delom in da začnejo plesati. Plešejo do jutranjih ur.

Ponavadi so najprej zaplešejo stari ples »štajeriš«. Potem so še rašplo in »pojšter tanc«.

Na balu ne manka domačih jedi: kruha, zabla, meso iz tunke, klobas, orehov, klojcov, potic, vina, tukle … Ne manjka tudi različnih družabnih iger (rihtar, podiranje peči, klobuki …).

Občinski praznik

Občina je izbrala za svoj občinski praznik 25. maj, po župnem zavetniku, sv. Urbanu, ki velja za zavetnika vinogradnikov, viničarjev, vina, sadjarjev, proti mrazu, neurju in streli ter proti pijanost. Vsako leto v okviru praznovanja občinskega praznika potekajo najrazličnejše prireditve.