Iz bogate šolske kronike in druge zgodovinske dokumentacije je razvidno, da je šola tu obstajala že leta 1705.

"Nekaka šola, neredna je bila tu že od začetkov 18. stoletja, obiskovalo jo je le okrog 20 učencev, a redna, čeprav zasilna, je bila od leta 1808 dalje... Stari učitelji so bili šolmoštri in organisti. Prvi redni učitelj v takratni šoli je bil tudi organist in se omenja v letu 1816."

Takratni župnik je zaradi večjega števila učencev del mežnarije razširil v večjo učilnico. Že v letu 1808 pa je postala šola javna enorazrednica s 65 učenci, v letu 1846 pa je bilo vpisanih že 166 učencev.

V šolskem letu 1879 je šolo obiskovalo že 220 učencev, zato so morali sobo za učitelja preurediti v drugo učilnico. Šolska knjižnica je imela že osemdeset knjig. Posebno mesto zapisov kronike velja obisku cesarja Franca Jožefa na Hajdini v juliju 1883. Cesar je pripotoval z vlakom in se na poti do vojaškega vežbališča ustavil pri šoli, kjer se je pogovarjal z župnikom in nadučiteljem. Ob podobni priložnosti je leta 1750 Hajdino obiskala tudi cesarica Marija Terezija.

Sedanja stara šola je bila zgrajena 1897 po obilici zapletov med takratnimi občinskimi veljaki občin Hajdine in Slovenje vasi, zato so šolo zgradili na meji med obema občinama.

Ob smrti – atentatu na kralja Aleksandra Karađorđevića v Franciji leta 1934, so na šolskem dvorišču zasadili spominsko lipo in zraven zakopali steklenico s posvetilom. Žal steklenice ob gradnji prizidka nismo našli.

V letu 1938 je šolska zgradba dobila elektriko, ki so jo napeljali po občini Hajdina. Omeniti pa velja, da se je glede na pretežno kmečki živelj že od leta 1885 dalje omenja kmetijsko izobraževanje; v letu 1887-88 je v kroniki zabeležena kmetijsko obrtna nadaljevalna šola. Delovala je le pozimi ter ob nedeljah in praznikih. Med drugo svetovno vojno se je odvijal nemški pouk s strogimi nemškimi učitelji. Slovenska beseda je bila prepovedana.

Nemirno in težko obdobje okupacije je povzročilo prvo šolsko leto veliko organizacijskih in kadrovskih težav – v šolskem letu 1945 – 1946 je bilo vpisanih 481 učencev z različnim predznanjem. Primanjkovalo je tudi usposobljenih učiteljev. V nekaj letih se je kadrovsko stanje popravilo – na šoli je poučevalo 18 učiteljev.

V šolskem letu 1952-53 je šolska oblast pri Okrajnem ljudskem odboru s sklepom preimenovala šolo v nižjo gimnazijo. To pomeni, da so se učenci po četrtem razredu osnovne šole vpisali v prvi razred nižje gimnazije. Na šoli so v tem obdobju poučevali celo nekateri profesorji iz Ptujske gimnazije. V tem obdobju je v kroniki omenjeno slabše zdravstveno stanje in težje socialne razmere mnogih družin, zato je šolska oblast zadolžila šolo za pripravo šolske malice. V šolskem letu 1956 – 1957 smo dobili "mlečno kuhinjo". Učenci so dobivali že topli šolski obrok.

V Sloveniji se je v osnovnih šolah začela v okviru slovenskega pouka izvajati bralna značka, zato so tudi na hajdinski šoli že v šolskem letu 1959-1960 začeli izdajati šolsko glasilo "Najdihojca", ki ga izdajamo še danes.

Že v letu 1962 so na črpališču v Skorbi odprli Ptujski javni vodovod. To je omogočilo, da so tudi učenci pili zdravo pitno vodo. Posodobljene so bile šolske sanitarije in kanalizacija. Začetki računalniškega opismenjevanja segajo v leto 1993, ko smo na šoli opremili prvo manjšo računalniško učilnico s petimi računalniki. Zaradi velikega zanimanja in hitrega prodora računalniške tehnologije smo računalništvo začeli izvajati v vseh razredih osnovne šole, v zadnji triadi je postalo tudi obvezni izbirni predmet. V letu 1997 je bila šola povsem prenovljena, pridobila pa je tudi prepotreben prizidek z novimi, svetlimi prostori.

Pomembnejši zadnji večji mejnik iz preteklosti naše šole je 1. september 1999, ko smo med prvimi v Sloveniji začeli izvajati program devetletne osnovne šole.

Od leta 2010 je ob šoli tudi vrtec Najdihojca, ki deluje pod okriljem šole.

OSNOVNA ŠOLA HAJDINA

Spodnja Hajdina 24a

2288 Hajdina

telefon: 02 788 1260

e-naslov: o-hajdina.mb@guest.arnes.si