Znamenitosti
Kulturni center Juršinci

Kulturni center Juršinci služi potrebam prebivalcev in obiskovalcev vseh generacij občine Juršinci, da se zagotavljajo pogoji medgeneracijska druženja ter kulturno-umetniške, športne in druge prostočasne dejavnosti lokalnega in regionalnega prebivalstva na podeželju. Center omogoča kulturno turistični razvoj Občine in širše regije in daje osnovo v trajnostnem razvoju slovenskega in evropskega turizma za ohranitev kulturne dediščine kot temeljne skupne slovenske turistične ponudbe in izjemne konkurenčne vrednosti, ki jo slovenska kulturna dediščina predstavlja na evropskih in svetovnih turističnih trgih.

Center predstavlja tudi širši regijski kulturni prostor kot del mozaika k osveščanju državljanov Slovenije o naši skupni zgodovini in vrednotah, o enakosti in raznolikosti prebivalcev in lahko bistveno prispeva k izboljšanju zavedanja o naši skupni slovenski in evropski identiteti.

Preberi več...

Turistična kmetija Amur in domačija dr. Antona Slodnjaka

Za mnoge obiskovalce je Slodnjakova kmetija zanimiva predvsem zato, ker se je tukaj rodil veliki jezikoslovec dr. Anton Slodnjak, o čemer priča tudi spominska plošča iz leta 1983. Dr, Anton Slodnjak je bil literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Ko je pisal o razvoju slovenske književnosti, je v svojih delih osvetlil tudi zgodovino majhnega slovenskega naroda. Med drugim je pisal o Prešernu, Levstiku, Cankarju. Umrl je 13. Marca 1983 v Ljubljani. Po ogledu domačije dr. Antona Slodnjaka, si turisti lahko ogledajo še turistični del velike Slodnjakove kmetije, ki je nastajal dolgo in z nemalo težav. To so trije ribniki z vzorno urejeno okolico, ob katerih stoji ribiška hišica, ki nudi ribičem in turistom odlične pogoje za razvedrilni program. Športni ribolov in turistična kmetija Amur predstavljata dodatno dejavnost Slodnjakove domačije. Turistom se bo ponudila možnost ribolova. Ribniki so dokaj bogato naseljeni s krapi, amurji, kleni, babuškami in rdečoperkami. Ulovljene ribe pa se potem lahko tudi spečejo. Kmetija Amur slovi predvsem po ribjih specialitetah.

Preberi več...

Herbersteinova klet

»Herbersteinova klet« vinska hiša stoji sredi Slovenskih goric v Občini Juršinci, na področju, ki že stoletja slovi po kakovostnih vinih. Gre za tradicionalno družinsko vinogradniško kmetijo, ki že od leta 1930 prideluje vrhunska vina. Zraven vinske kleti, v kateri lahko poskusite in kupite vina, ponudijo še posebnost; obisk in ogled kleti z degustacije vin in pogostitvijo z odlično domačo hrano in domačimi specialitetami. Herbersteinova klet je v lasti župana Juršincev, g. Alojza Kaučiča. Turistom se ponudi možnost degustacije vina in ogleda kleti, ki ima bogato in zanimivo zgodovino. Zadnji lastnik je bil Otto Herberstein. Na posestvu so še vedno krona in mejniki Herbesteinovih. Herbersteini so bili lastniki do 1. svetovne vojne. Tukaj so zbirali desetino, ki so jo odvažali na Ptuj. Na tem posestvu je živel njihov skrbnik. Na zahodni strani so imeli vinograde, na vzhodni in severni pa nasade višenj. Na območju slovenskih goric se je nahajalo tudi njihovo lovišče.

Preberi več...

Cerkev Sv. Lovrenca

Cerkev Sv. Lovrenca obdana z oporniki je bila postavljena med letom 1517-1540. Stavba je zidana v pozno gotskem slogu. Ko so dogradili Rožnovensko kapelo, se je stolp ladje porabill in so novega zgradili z baročno banjo. Portal gotskega vhoda je zanimiv primer mešanice renesančnih in gotskih elementov. Cerkev je dolga 27 m, široka 8 m, v prezbiteriju je visoka 8,6 m, ladja pa je visoka 8,5 m. Pokrita je z opeko bobrovec, tlakovana je s cementnimi ploščicami. Križev pot je v cerkvi narisal akademski slikar Slavko Pengov. Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 1935 in leta 1963.

Preberi več...

Puhova domačija

Puhov muzej je značilna panonska hiša, sestavljena je iz dveh delov. V prvem delu, ki se imenuje etnografski del muzeja si turisti lahko ogledajo, kako so ljudje v tistem času živeli, kakšna orodja in posodo so uporabljali. V tem prvem delu muzeja se nahaja tudi črna kuhinja, značilni zanjo so nizki stropi. Sredinski del se imenuje spominska soba (življenjepis Janez Puha). Prizidek se imenuje muzejski del in predstavlja Puhovo delavnico. Tukaj so razstavljeni eksponati, kolesa, motorji. Ohranila sta se dva zanimiva eksponata, in sicer Puhovo moško kolo iz časa 1 .Svetovne vojne in motor Puh 250 Sport Bj iz leta 1929. Puhova cimprača vsebuje tudi staro »velbano« klet, ki je namenjena ogledu in degustaciji vin iz tega vinorodnega okoliša. Z muzejem se želi doseči dvojno sporočilo; ohranitev cimprače iz 17.stol. in razstavitev del spominov dela in vloge Janeza Puha.

Preberi več...

»Moj dom« Turistična kmetija Toplak

Toplakovo turistično kmetijo najdete v srednjem delu Slovenskih goric, sredi vinogradov na blagem hribu nad središčem Juršincev. Na kmetiji je prostora za 50 gostov, še več pa jih lahko gostijo v 250 let stari zidanici, ki je od kmetije oddaljena le 1 kilometer. Organizirajo ogled kleti, v degustacijski sobi pa pripravijo pokušino vin, ki so prejela veliko zlatih in srebrnih odličij. K dobri vinski kapljici pridenejo domač kruh, meso iz tunke, zaseko, pa vse vrste mesa, mleko in mlečne izdelke, zelenjavo, marmelade itd.

V dveh dvoposteljnih sobah, eni troposteljni sobi, eni enoposteljni sobi in možnostjo bivanja v apartmaju v hišici v naravi do 5 oseb vas z veseljem sprejmejo in vam nudijo doživetje prave kmetije v naravnem okolju.

Preberi več...

Gospodinjski dom

Društvo Gospodinj Juršinci je organizirano z namenom, da na področju Slovenskih goric,podeželske gospodinje zopet pridobijo zamujeno izobrazbo in vrednote gospodinje. V ta namen društvo gospodinj Juršinci aktivno na podlagi svojega programa izvaja tečaje v kuhanju, aranžerstvu, slikarstvu in ročnih delih in predavanja o zdravi prehrani ter ureditvi kmečkih domov. Obenem vsako leto tradicionalno prireja v mesecu juliju gospodinjski praznik, kar pomeni družabno srečanje gospodinj Slovenije, na katerem gospodinje Slovenije pripravijo velike razstave jedi, ročnih del in obujanje dediščine izvirnosti kraja s področja gospodinjstva in kmetijstva.

Društvo gospodinj Juršinci ima svoj gospodinjski dom namenjen učnemu centru za kmečke in druge gospodinje iz našega območja in tudi širše, v njem se pripravljajo tečaji teoretičnega in praktičnega pouka ter razna tekmovanja žensk v pripravi izdelkov. V gospodinjskem domu si lahko turisti ogledajo razstavo jedi iz marcipana, cvetlične aranžmaje in zelišča, ki so jih pripravile spretne in skrbne roke gospodinj iz društva gospodinj. Turistom se ponudijo zdravilni zeliščni napitki in jedi naših babic. Društvo gospodinj deluje po pravilih zavetnice gospodinj, to je sv. Marta in po simbolih gospodinje. Simboli gospodinje pa so kuhalnica, ključi in knjiga. Glavne naloge društva so tečaji in predavanja na temo zdravje, zelišča in kuharski tečaji, ki se organizirajo tudi za turiste v sklopu turistične kmetije Toplak Simon in Marta.

Preberi več...

Razgledni stolp na Gomili s Turističnim domom

Simbol Gomile je razgledni stolp na samem vrhu, kjer je bila četveromeja občin Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Iz vrha stolpa se turistom nudi čudovit razgled po Slovenskih goricah, Ptujskem in Dravskem polju, Halozah, Pomurju vse do Boča in Pohorja, ob lepem vremenu pa je mogoče celo videti obrise Blatnega morja. Ta stolp ima zanimivo zgodovino. Prvi, 12 m visok leseni stolp, ki je bil leta 1946 zgrajen s prostovoljnim delom, je spomladi 1948 podrl veter. Še istega leta so člani TD Gomila pričeli z zbiranjem in nakupom lesa za novi razgledni stolp. Tudi ta stolp, ki je bil visok 18 m, so v glavnem s prostovoljnim delom in prispevki pričeli graditi člani društva in domačini leta 1951. Gradnja tega razglednega stolpa na Gomili je bila končana 1952, stolp pa je bil prava turistična atrakcija za takratni čas. Pozneje so ob stolpu zgradili še lesen prizidek za bife, ki je v poletnih mesecih redno obratoval. Tudi ta stolp je po 20 letih dotrajal in zdaj na njegovem mestu stoji že tretji, kovinski, montažni stolp, visok prav tako 18 m, ki so ga postavili leta 1992. Nasproti razglednega stolpa stoji turistično dom.

Preberi več...

Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine

Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinc je združenje fizičnih oseb, ki želijo ohranjati in razvijati naravno in kulturno dediščino; predvsem identiteto našega kraja s poudarkom na življenju in delu na kmetijah. Tako v okviru društva deluje več sekcij, ki imajo vlogo zbiranja materialnih dokazov, zgodovinskih dejstev za ohranitev izvirnosti kraju in obujanje kulturne dediščine (zbiranje in ohranitev zgodovinskih predmetov, kmetijskih orodij in strojev, zbiranje in ohranitev zapisov, narodne noše itd.). Med aktivnostmi društva je posebej izpostavljena prireditev »zahvala jeseni«, kjer se vsakoletno izbira »kraljica jeseni«, kot simbol gospodinjstva, gostoljubnosti in domačnosti podeželja in tradicije vloge in pomena ženske kot matere in gospodinje.

Preberi več...