Društvo Gospodinj Juršinci je organizirano z namenom, da na področju Slovenskih goric,podeželske gospodinje zopet pridobijo zamujeno izobrazbo in vrednote gospodinje. V ta namen društvo gospodinj Juršinci aktivno na podlagi svojega programa izvaja tečaje v kuhanju, aranžerstvu, slikarstvu in ročnih delih in predavanja o zdravi prehrani ter ureditvi kmečkih domov. Obenem vsako leto tradicionalno prireja v mesecu juliju gospodinjski praznik, kar pomeni družabno srečanje gospodinj Slovenije, na katerem gospodinje Slovenije pripravijo velike razstave jedi, ročnih del in obujanje dediščine izvirnosti kraja s področja gospodinjstva in kmetijstva.

Društvo gospodinj Juršinci ima svoj gospodinjski dom namenjen učnemu centru za kmečke in druge gospodinje iz našega območja in tudi širše, v njem se pripravljajo tečaji teoretičnega in praktičnega pouka ter razna tekmovanja žensk v pripravi izdelkov. V gospodinjskem domu si lahko turisti ogledajo razstavo jedi iz marcipana, cvetlične aranžmaje in zelišča, ki so jih pripravile spretne in skrbne roke gospodinj iz društva gospodinj. Turistom se ponudijo zdravilni zeliščni napitki in jedi naših babic. Društvo gospodinj deluje po pravilih zavetnice gospodinj, to je sv. Marta in po simbolih gospodinje. Simboli gospodinje pa so kuhalnica, ključi in knjiga. Glavne naloge društva so tečaji in predavanja na temo zdravje, zelišča in kuharski tečaji, ki se organizirajo tudi za turiste v sklopu turistične kmetije Toplak Simon in Marta.

Preberi več...

Simbol Gomile je razgledni stolp na samem vrhu, kjer je bila četveromeja občin Ptuj, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Iz vrha stolpa se turistom nudi čudovit razgled po Slovenskih goricah, Ptujskem in Dravskem polju, Halozah, Pomurju vse do Boča in Pohorja, ob lepem vremenu pa je mogoče celo videti obrise Blatnega morja. Ta stolp ima zanimivo zgodovino. Prvi, 12 m visok leseni stolp, ki je bil leta 1946 zgrajen s prostovoljnim delom, je spomladi 1948 podrl veter. Še istega leta so člani TD Gomila pričeli z zbiranjem in nakupom lesa za novi razgledni stolp. Tudi ta stolp, ki je bil visok 18 m, so v glavnem s prostovoljnim delom in prispevki pričeli graditi člani društva in domačini leta 1951. Gradnja tega razglednega stolpa na Gomili je bila končana 1952, stolp pa je bil prava turistična atrakcija za takratni čas. Pozneje so ob stolpu zgradili še lesen prizidek za bife, ki je v poletnih mesecih redno obratoval. Tudi ta stolp je po 20 letih dotrajal in zdaj na njegovem mestu stoji že tretji, kovinski, montažni stolp, visok prav tako 18 m, ki so ga postavili leta 1992. Nasproti razglednega stolpa stoji turistično dom.

Preberi več...

Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinc je združenje fizičnih oseb, ki želijo ohranjati in razvijati naravno in kulturno dediščino; predvsem identiteto našega kraja s poudarkom na življenju in delu na kmetijah. Tako v okviru društva deluje več sekcij, ki imajo vlogo zbiranja materialnih dokazov, zgodovinskih dejstev za ohranitev izvirnosti kraju in obujanje kulturne dediščine (zbiranje in ohranitev zgodovinskih predmetov, kmetijskih orodij in strojev, zbiranje in ohranitev zapisov, narodne noše itd.). Med aktivnostmi društva je posebej izpostavljena prireditev »zahvala jeseni«, kjer se vsakoletno izbira »kraljica jeseni«, kot simbol gospodinjstva, gostoljubnosti in domačnosti podeželja in tradicije vloge in pomena ženske kot matere in gospodinje.

Preberi več...

Galerija Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj, sledi že skoraj 10 letnem delovanju na področju družbene odgovornosti do kulture.

Koncept predstavljanja mladih in manj mladih evropskih in drugih likovnih ustvarjalcev je stalnica Galerije Tenzor.

Na leto bomo predstavili do šest umetnikov.

Vse ljubitelje umetnosti vabimo, da se nam pridružijo na naših razstavah in tako predstavljenim ustvarjalcem dajo tudi svoje priznanje.

Odpiralni čas:

Telefon: 051 / 361 800

Galerija Paleta je prodajna galerija. V njej razstavljata Karmen Menoni in Veronika Rakuš.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 794 31 41

Več informacij: www.ptuj-tourism.si

V galeriji Florjan je na ogled razstava akademskega slikarja Albina Lugariča in razstava fotografij in skulptur Bogomirja Lugariča.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 782 76 81

Več informacij: www.ptuj-tourism.si

Stari stolp ob Dravi, največji od šestih stolpov v renesančnem obrambnem sistemu Ptuja, so zgradili leta 1551. Od leta 1992 se razstavišče imenuje po slikarju Francetu Miheliču, ki je v letih od 1936 do 1941, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, naslikal nekaj svojih najpomembnejših del, ptujski muzej pa hrani tudi veliko njegovih risb in grafik, urejenih v Grafični kabinet Franceta Miheliča.

Odpiralni čas:

Telefon: 02 / 787 92 50 Več informacij: www.ptuj-tourism.si

Turizem predstavlja pomembno razvojno in poslovno priložnost za Ptuj. Potrebno je razumeti novo vlogo strategije razvoja turizma, poznati svetovne trende, si zadati novo vizijo in pričeti z izvajanjem ukrepov za uresničevanje postavljenih ciljev.

Tako kot je na nacionalni ravni razvoj turizma pomembna gospodarska dejavnost prihodnosti, tudi na lokalni ravni obstaja želja vzpostaviti dolgoročen uspešen razvoj na področju turizma.

Turizem v Spodnjem Podravju je danes del svetovnega in evropskega tržišča, ki je znan po odmevnih mednarodnih prireditvah, termalni, etnološki, kulturnozgodovinski, enološko-kulinarični ponudbi, območje pa je uveljavljeno tudi kot športno-rekreacijsko in sprostitveno središče. Spodnje Podravje odlikuje, gledano s turistične perspektive, velika pestrost in raznolikost. Svet med Slovenskimi Goricami, Halozami ter Dravskim in Ptujskim poljem ponuja s svojimi naravnimi danostmi, kulturno dediščino, z geografsko lego, obstoječo in rastočo kakovostno turistično ponudbo ter gostoljubnostjo raznolike možnosti za trajnostni razvoj turizma v regiji.

Center interesnih dejavnosti ali na kratko CID je javni zavod. Deluje kot mladinski center, njegove ciljne skupine so otroci, dijaki in študentje. CID na področju Mestne občine Ptuj samostojno in v sodelovanju z zainteresiranimi javnostmi izvaja prostočasne interesne dejavnosti za otroke in mladino ter razvija področja mladinskega dela.

Telefon: 02 / 780 55 40

Več informacij: www.cid.si

Pokrajinski muzej je javni zavod s področja kulture, ki skrbi za premično kulturno dediščino na območju spodnjega Podravja. Organiziran je v oddelke, ki skrbijo za muzejsko gradivo vsak s svojega področja in za obiskovalce.

Telefon: 02 / 748 03 60

Več informacij: www.pok-muzej-ptuj.si

Podjetje Ptujske vedute organizira in izvaja vodenje po muzejskih zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj ter vodenje po srednjeveškem mestnem jedru in okolici. V skladu z željami gostov organizirajo in izvajajo poldnevne ali celodnevne programe po Ptuju in okolici ter po širšem območju spodnjega Podravja. Na voljo so tudi tematski programi. Vodenje poteka v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku, ob pravočasni najavi tudi v italijanskem jeziku.

Telefon: 02 / 778 87 80

e-pošta: ptuj@vedute.si

Več informacij: www.vedute.si

Galerija Magistrat ima svoje razstavne prostore v prvem nadstropju Mestne hiše, na Mestnem trgu 1, v središču Ptuja. Deluje od leta 1994.

Galerija Magistrat v Mestni hiši, kjer je sedež Mestne občine Ptuj – osrednje javne ustanove lokalne skupnosti, je namenjena v prvi vrsti razstavljavcem, ki so po rodu s Ptuja in okolice ali so s Ptujem kakorkoli povezani, ter postavitvam dokumentarnih razstav o projektih Mestne občine Ptuj.

V Mestni hiši so z razstavno dejavnostjo pričeli leta 1994. Prvi koraki so bili storjeni na pobudo tedanje mestne oblasti zaradi večkrat izraženih potreb ptujskih likovnikov po razstavnem prostoru v mestu.

Razstavna dejavnost ima pomembno vlogo tudi pri promociji Mestne občine Ptuj in izmenjavi z drugimi mesti na področju tovrstnega kulturnega ustvarjanja z namenom širjenja zavesti o potrebi dialoga preko umetniških dogodkov. Prednost imajo mesta, ki so skupaj s Ptujem v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, in s Ptujem pobratena evropska partnerska mesta.

Odpiralni čas:

Ob sobotah in nedeljah ter praznikih je galerija zaprta.

Telefon: 02 / 748 29 99 ali 02 / 748 29 20

Prvi uboži menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije, so bili dominikanci.

Mehtildis, vdova Friderika III., jim je leta 1230 podarila zemljo na zahodnem robu mesta, pod Grajskim gričem. Leto kasneje so se v delno zgrajenem samostanu naselili menihi iz Brež na Koroškem.

Že v prvem gradbenem obdobju so sezidali samostan v višini dveh etaž. Odlika samostana je križni hodnik, ki sta ga najprej sestavljala južni in bolj imeniten vzhodni krak. 1302. je samostan prizadel požar, obnova je trajala do srede 14. stoletja, v tem obdobju so zgradili še zahodni krak križnega hodnika in poslikali njegovo vzhodno steno. Prezidave in poslikave so potekale tudi v 15. in 16. stoletju.

V 17. stoletju so samostan baročno prezidali. Vzhodno cerkveno pročelje so obrnili proti mestu ter ga v začetku 18. stoletja prekrili z bogato štukaturo in opremili s kipi. Barokizirali so tudi samostansko jedilnico, jo poslikali in njen obok prekrili s štukaturo.

Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami.

1926. ga je kupila občina, leta 1928 pa so v njem odprli mestni muzej.

Na ogled pa so tudi stalne zbirke:

Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, stoji mogočna utrdba – Ptujski grad.

Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe. Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista, salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu. Torej je na Grajskem griču že pred 12. stoletjem stal zidan grad.

Zadnji iz rodbine Ptujskih, Friderik IX., je umrl leta 1438. Od leta 1480 do 1490 je bil Ptuj z gradom vred v madžarskih rokah, 1490. pa so morali Madžari zasedeno ozemlje predati nemškemu cesarju Maksimiljanu. Pred propadom ga je rešila grofica Terezija Herberstein, ki ga je kupila leta 1873. Dala je temeljito obnoviti vse stavbe in jih na novo opremila. Herbersteini so ostali v gradu do leta 1945. Takoj po drugi vojni je bil grad spremenjen v muzej.

Odpiralni čas:

Telefon: 02/ 748 03 60

Več informacij: www.pok-muzej-ptuj.si

Na območju občine imamo cerkev Sv. Andreja po katerem župnija in tudi občina nosita ime, 15 kapel in 4 križe. Kapele in križi so bili postavljeni kot zahvala za ozdravitve, srečno vrnitev domov, zmago nad zavojevalci, obvarovanjem pred hudim,… torej iz različni osebnih ali skupnih razlogov.

Preberi več...

Pregled turistične ponudbe v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah:

Preberi več...

Stara cimprana kmečka hiša, ki je doživela svojo rekonstrukcijo leta 2002 (obnovljene stene, streha in okolica) in gospodarsko poslopje. V domačiji je predviden muzej kmečkega življenja iz začetkov prejšnjega stoletja in turistična informacijska pisarna. Hiša potrebuje še gospodinjsko opremo in pohištvo (ki ga bodo prispevali delno občani iz svojih zasebnih zbirk).

Družinske fotografije so pomembni dokumenti za odkrivanje in predstavljanje preteklosti, ker pričajo o življenju ljudi v najširšem smislu in omogočajo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Tega so se zavedali nekateri člani društva upokojencev pri Sv. Andražu, ko so dali pobudo za zbiranje fotografij, ki bi pričale o njihovem življenju v preteklosti. Zamisel je bila pri ljudeh dobro sprejeta, tako da so mnogi darovali svoje fotografije. Nastala je dokaj obsežna zbirka, ki nazorno predstavlja družinsko življenje, bivalno kulturo, kmečko gospodarstvo, obrtna znanja, družabno življenje idr. na območju občine v prejšnjem stoletju.

Razstava je na ogled v prostorih društva upokojencev Vitomarci, kontaktna oseba Edi Kupčič, tel.: 02/ 757 20 31.

Preberi več...

Alojz Šalamun (1913-1991) je bil lastnik kovačije v Novincih. Alojz Šalamun je mojstrski izpit za kovača opravil leta 1946 v Mariboru – mojstrsko spričevalo je še danes na ogled v muzeju kovaškega orodja. Hči Ana je po očetovi smrti skupaj z možem Vinkom orodje shranila in prostor sta preuredila v muzej kovaškega orodja (leta 2006). Zbirka orodja obsega preko 1000 eksponatov.

Naj naštejemo le nekaj izmed njih: ampas, hamer, panti, štekli, cveki, rašpla, dleta, prebijač, meh, klešče, pant cange, šraufštok, pila, klepac, ročni vrtalni stroj, šnecajgi,…

Za hišo, na prostem pa je na ogled tudi zbirka starega kmečkega orodja: mlatilnica, brana, plug, ojice, treš mašina, branovlek, potači, stopa, glavnik za česanje lana, garce za voz, cepe, redos, jarem, kravji homot, …..

Za ogled obeh muzejskih zbirk se obrnite na lastnika Gomzi Ana in Vinko, Novinci 56, tel.­02/­ 757­ 52 71­.

Leta 1680 je v Ptuju in širši okolici morila kuga. Po ustnem izročilu naj bi v teh krajih umrlo veliko ljudi katere so pokopali kar v skupne grobove nad katerimi še danes stojijo 3 kužna znamenja (znamenje na Dragah, Selah in v Hvaletincih)

Kužno znamenje na Selah, Vitomarci

Poznogotsko stebrasto kamnito znamenje iz začetka 16 stol (prva četrtina 16 stol) stoji na osamljeni legi na območju Sela. Steber ima prirezane vogale, na vrhu širšo hišico s prisekano piramidasto strešico. Na samem vrhu stoji križ. Znamenje spada med sakralno kulturno dediščino Občine Sv. Andraž v Slov. goricah.

Na znamenju je vidna tudi trigonometrijska točka, saj znamenje stoji na razpotju nekdanje selitvene ceste (okoli leta 1.400) ob Pesnici: Ormož- Sv. trojica- Maribor, po kateri se je kasneje premikala tudi Napoleonova vojska.

V 14 stol. je na tem območju plaz odnesel nekaj hiš, od takrat se to območje po domače imenuje tudi Črna gora.

Danes imenovana cesta nima več pomena, saj je glavna cesta speljana skozi center naselja Vitomarci. Tukaj pa je samo še poljska pot.

Kužno znamenje na Dragah, Vitomarci

Znamenje s čokatim spodnjim delom, na katerem je širša hišica s sedlasto oblikovanimi nišami. Postavljeno je bilo v 19. stoletju. Znamenje stoji na osamljeni legi na Dragah južno od Vitomarcev. Spada v sakralno kulturno dediščino občine

Kužno znamenje Čušev križ v Hvaletincih

Kamnito gotsko kužno znamenje sestavljajo podstavek, kvadraten steber in hišica s piramidasto strešico. Zgrajeno je bilo na prelomu 15. stol. in 16. stol. (1592).   Spada v sakralno kulturno dediščino občine. stoji pri hiši Hvaletinci 13.