Hajdoše 3c
2288 Hajdina
Albin Dobnik
Skorba 27c
2288 Hajdina
Renata Gabrovec
Valerija Tekmec
Zg. Hajdina 150
2288 Hajdina
Ida Markež
Draženci 74b
2288 Hajdina
Aleksandra Serec
Drago Lesjak
Tel: 040 634 882
Dejan Šlamberger
E-mail:
Zg. Hajdina 44
2288 Hajdina
Anton Cestnik
Hajdoše 51
2288 Hajdina
Zdenka Ornik
Gerečja vas 9a
2288 Hajdina
Magdalena Intihar
Zg. Hajdina 115
2288 Hajdina
Marija Pulko
Draženci 61
2288 Hajdina
Zdenka Godec
Draženci 99
2288 Hajdina
Sonja Brlek Krajnc
Tel: 040 298 878
E-pošta: td.mitra.hajdina@gmail.com
Iz bogate šolske kronike in druge zgodovinske dokumentacije je razvidno, da je šola tu obstajala že leta 1705.
"Nekaka šola, neredna je bila tu že od začetkov 18. stoletja, obiskovalo jo je le okrog 20 učencev, a redna, čeprav zasilna, je bila od leta 1808 dalje... Stari učitelji so bili šolmoštri in organisti. Prvi redni učitelj v takratni šoli je bil tudi organist in se omenja v letu 1816."
Prostor, kjer stoji Ptuj, v rimskem času imenovan Petoviona, je bil že od nekdaj naseljen. Skozenj je potekala glavna trgovska pot od Baltika proti Jadranskemu morju, jantarska cesta. Z različnimi ljudmi so se v mestu pojavljali tudi različni običaji in verovanja. V Petovioni so vojaške posadke, legije, cariniki in trgovci častili nov kult – mitraizem, katerega pet svetišč je bilo najdenih.
Kulturni center Juršinci služi potrebam prebivalcev in obiskovalcev vseh generacij občine Juršinci, da se zagotavljajo pogoji medgeneracijska druženja ter kulturno-umetniške, športne in druge prostočasne dejavnosti lokalnega in regionalnega prebivalstva na podeželju. Center omogoča kulturno turistični razvoj Občine in širše regije in daje osnovo v trajnostnem razvoju slovenskega in evropskega turizma za ohranitev kulturne dediščine kot temeljne skupne slovenske turistične ponudbe in izjemne konkurenčne vrednosti, ki jo slovenska kulturna dediščina predstavlja na evropskih in svetovnih turističnih trgih.
Center predstavlja tudi širši regijski kulturni prostor kot del mozaika k osveščanju državljanov Slovenije o naši skupni zgodovini in vrednotah, o enakosti in raznolikosti prebivalcev in lahko bistveno prispeva k izboljšanju zavedanja o naši skupni slovenski in evropski identiteti.
Za mnoge obiskovalce je Slodnjakova kmetija zanimiva predvsem zato, ker se je tukaj rodil veliki jezikoslovec dr. Anton Slodnjak, o čemer priča tudi spominska plošča iz leta 1983. Dr, Anton Slodnjak je bil literarni zgodovinar, kritik in pripovednik. Ko je pisal o razvoju slovenske književnosti, je v svojih delih osvetlil tudi zgodovino majhnega slovenskega naroda. Med drugim je pisal o Prešernu, Levstiku, Cankarju. Umrl je 13. Marca 1983 v Ljubljani. Po ogledu domačije dr. Antona Slodnjaka, si turisti lahko ogledajo še turistični del velike Slodnjakove kmetije, ki je nastajal dolgo in z nemalo težav. To so trije ribniki z vzorno urejeno okolico, ob katerih stoji ribiška hišica, ki nudi ribičem in turistom odlične pogoje za razvedrilni program. Športni ribolov in turistična kmetija Amur predstavljata dodatno dejavnost Slodnjakove domačije. Turistom se bo ponudila možnost ribolova. Ribniki so dokaj bogato naseljeni s krapi, amurji, kleni, babuškami in rdečoperkami. Ulovljene ribe pa se potem lahko tudi spečejo. Kmetija Amur slovi predvsem po ribjih specialitetah.
»Herbersteinova klet« vinska hiša stoji sredi Slovenskih goric v Občini Juršinci, na področju, ki že stoletja slovi po kakovostnih vinih. Gre za tradicionalno družinsko vinogradniško kmetijo, ki že od leta 1930 prideluje vrhunska vina. Zraven vinske kleti, v kateri lahko poskusite in kupite vina, ponudijo še posebnost; obisk in ogled kleti z degustacije vin in pogostitvijo z odlično domačo hrano in domačimi specialitetami. Herbersteinova klet je v lasti župana Juršincev, g. Alojza Kaučiča. Turistom se ponudi možnost degustacije vina in ogleda kleti, ki ima bogato in zanimivo zgodovino. Zadnji lastnik je bil Otto Herberstein. Na posestvu so še vedno krona in mejniki Herbesteinovih. Herbersteini so bili lastniki do 1. svetovne vojne. Tukaj so zbirali desetino, ki so jo odvažali na Ptuj. Na tem posestvu je živel njihov skrbnik. Na zahodni strani so imeli vinograde, na vzhodni in severni pa nasade višenj. Na območju slovenskih goric se je nahajalo tudi njihovo lovišče.
Cerkev Sv. Lovrenca obdana z oporniki je bila postavljena med letom 1517-1540. Stavba je zidana v pozno gotskem slogu. Ko so dogradili Rožnovensko kapelo, se je stolp ladje porabill in so novega zgradili z baročno banjo. Portal gotskega vhoda je zanimiv primer mešanice renesančnih in gotskih elementov. Cerkev je dolga 27 m, široka 8 m, v prezbiteriju je visoka 8,6 m, ladja pa je visoka 8,5 m. Pokrita je z opeko bobrovec, tlakovana je s cementnimi ploščicami. Križev pot je v cerkvi narisal akademski slikar Slavko Pengov. Notranjost cerkve je bila obnovljena leta 1935 in leta 1963.
Puhov muzej je značilna panonska hiša, sestavljena je iz dveh delov. V prvem delu, ki se imenuje etnografski del muzeja si turisti lahko ogledajo, kako so ljudje v tistem času živeli, kakšna orodja in posodo so uporabljali. V tem prvem delu muzeja se nahaja tudi črna kuhinja, značilni zanjo so nizki stropi. Sredinski del se imenuje spominska soba (življenjepis Janez Puha). Prizidek se imenuje muzejski del in predstavlja Puhovo delavnico. Tukaj so razstavljeni eksponati, kolesa, motorji. Ohranila sta se dva zanimiva eksponata, in sicer Puhovo moško kolo iz časa 1 .Svetovne vojne in motor Puh 250 Sport Bj iz leta 1929. Puhova cimprača vsebuje tudi staro »velbano« klet, ki je namenjena ogledu in degustaciji vin iz tega vinorodnega okoliša. Z muzejem se želi doseči dvojno sporočilo; ohranitev cimprače iz 17.stol. in razstavitev del spominov dela in vloge Janeza Puha.