Prvi uboži menihi, ki so se naselili na območju Ptuja in današnje Slovenije, so bili dominikanci.

Mehtildis, vdova Friderika III., jim je leta 1230 podarila zemljo na zahodnem robu mesta, pod Grajskim gričem. Leto kasneje so se v delno zgrajenem samostanu naselili menihi iz Brež na Koroškem.

Že v prvem gradbenem obdobju so sezidali samostan v višini dveh etaž. Odlika samostana je križni hodnik, ki sta ga najprej sestavljala južni in bolj imeniten vzhodni krak. 1302. je samostan prizadel požar, obnova je trajala do srede 14. stoletja, v tem obdobju so zgradili še zahodni krak križnega hodnika in poslikali njegovo vzhodno steno. Prezidave in poslikave so potekale tudi v 15. in 16. stoletju.

V 17. stoletju so samostan baročno prezidali. Vzhodno cerkveno pročelje so obrnili proti mestu ter ga v začetku 18. stoletja prekrili z bogato štukaturo in opremili s kipi. Barokizirali so tudi samostansko jedilnico, jo poslikali in njen obok prekrili s štukaturo.

Redovniki, ki so se ukvarjali z gospodarjenjem, šolstvom, pridiganjem in dušnim pastirstvom, so tukaj živeli do leta 1785, ko je bil samostan ukinjen z jožefinskimi reformami.

1926. ga je kupila občina, leta 1928 pa so v njem odprli mestni muzej.

Na ogled pa so tudi stalne zbirke:

Na zadnjem obronku Slovenskih goric, ki se razteza skoraj do Drave, stoji mogočna utrdba – Ptujski grad.

Arheološke najdbe so pokazale, da so se prvi prebivalci zatekli na Grajski grič ob zaključku kamene oziroma na začetku bakrene dobe. Najstarejši arhivski vir, ki pripoveduje o ptujskem gradu, je zapis kronista, salzburškega nadškofa Konrada I., ki piše, da je dal grad pozidati na mestu starega, že davno porušenega gradu. Torej je na Grajskem griču že pred 12. stoletjem stal zidan grad.

Zadnji iz rodbine Ptujskih, Friderik IX., je umrl leta 1438. Od leta 1480 do 1490 je bil Ptuj z gradom vred v madžarskih rokah, 1490. pa so morali Madžari zasedeno ozemlje predati nemškemu cesarju Maksimiljanu. Pred propadom ga je rešila grofica Terezija Herberstein, ki ga je kupila leta 1873. Dala je temeljito obnoviti vse stavbe in jih na novo opremila. Herbersteini so ostali v gradu do leta 1945. Takoj po drugi vojni je bil grad spremenjen v muzej.

Odpiralni čas:

Telefon: 02/ 748 03 60

Več informacij: www.pok-muzej-ptuj.si

Na območju občine imamo cerkev Sv. Andreja po katerem župnija in tudi občina nosita ime, 15 kapel in 4 križe. Kapele in križi so bili postavljeni kot zahvala za ozdravitve, srečno vrnitev domov, zmago nad zavojevalci, obvarovanjem pred hudim,… torej iz različni osebnih ali skupnih razlogov.

Preberi več...

Pregled turistične ponudbe v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah:

Preberi več...

Stara cimprana kmečka hiša, ki je doživela svojo rekonstrukcijo leta 2002 (obnovljene stene, streha in okolica) in gospodarsko poslopje. V domačiji je predviden muzej kmečkega življenja iz začetkov prejšnjega stoletja in turistična informacijska pisarna. Hiša potrebuje še gospodinjsko opremo in pohištvo (ki ga bodo prispevali delno občani iz svojih zasebnih zbirk).

Družinske fotografije so pomembni dokumenti za odkrivanje in predstavljanje preteklosti, ker pričajo o življenju ljudi v najširšem smislu in omogočajo primerjavo med preteklostjo in sedanjostjo. Tega so se zavedali nekateri člani društva upokojencev pri Sv. Andražu, ko so dali pobudo za zbiranje fotografij, ki bi pričale o njihovem življenju v preteklosti. Zamisel je bila pri ljudeh dobro sprejeta, tako da so mnogi darovali svoje fotografije. Nastala je dokaj obsežna zbirka, ki nazorno predstavlja družinsko življenje, bivalno kulturo, kmečko gospodarstvo, obrtna znanja, družabno življenje idr. na območju občine v prejšnjem stoletju.

Razstava je na ogled v prostorih društva upokojencev Vitomarci, kontaktna oseba Edi Kupčič, tel.: 02/ 757 20 31.

Preberi več...

Alojz Šalamun (1913-1991) je bil lastnik kovačije v Novincih. Alojz Šalamun je mojstrski izpit za kovača opravil leta 1946 v Mariboru – mojstrsko spričevalo je še danes na ogled v muzeju kovaškega orodja. Hči Ana je po očetovi smrti skupaj z možem Vinkom orodje shranila in prostor sta preuredila v muzej kovaškega orodja (leta 2006). Zbirka orodja obsega preko 1000 eksponatov.

Naj naštejemo le nekaj izmed njih: ampas, hamer, panti, štekli, cveki, rašpla, dleta, prebijač, meh, klešče, pant cange, šraufštok, pila, klepac, ročni vrtalni stroj, šnecajgi,…

Za hišo, na prostem pa je na ogled tudi zbirka starega kmečkega orodja: mlatilnica, brana, plug, ojice, treš mašina, branovlek, potači, stopa, glavnik za česanje lana, garce za voz, cepe, redos, jarem, kravji homot, …..

Za ogled obeh muzejskih zbirk se obrnite na lastnika Gomzi Ana in Vinko, Novinci 56, tel.­02/­ 757­ 52 71­.

Leta 1680 je v Ptuju in širši okolici morila kuga. Po ustnem izročilu naj bi v teh krajih umrlo veliko ljudi katere so pokopali kar v skupne grobove nad katerimi še danes stojijo 3 kužna znamenja (znamenje na Dragah, Selah in v Hvaletincih)

Kužno znamenje na Selah, Vitomarci

Poznogotsko stebrasto kamnito znamenje iz začetka 16 stol (prva četrtina 16 stol) stoji na osamljeni legi na območju Sela. Steber ima prirezane vogale, na vrhu širšo hišico s prisekano piramidasto strešico. Na samem vrhu stoji križ. Znamenje spada med sakralno kulturno dediščino Občine Sv. Andraž v Slov. goricah.

Na znamenju je vidna tudi trigonometrijska točka, saj znamenje stoji na razpotju nekdanje selitvene ceste (okoli leta 1.400) ob Pesnici: Ormož- Sv. trojica- Maribor, po kateri se je kasneje premikala tudi Napoleonova vojska.

V 14 stol. je na tem območju plaz odnesel nekaj hiš, od takrat se to območje po domače imenuje tudi Črna gora.

Danes imenovana cesta nima več pomena, saj je glavna cesta speljana skozi center naselja Vitomarci. Tukaj pa je samo še poljska pot.

Kužno znamenje na Dragah, Vitomarci

Znamenje s čokatim spodnjim delom, na katerem je širša hišica s sedlasto oblikovanimi nišami. Postavljeno je bilo v 19. stoletju. Znamenje stoji na osamljeni legi na Dragah južno od Vitomarcev. Spada v sakralno kulturno dediščino občine

Kužno znamenje Čušev križ v Hvaletincih

Kamnito gotsko kužno znamenje sestavljajo podstavek, kvadraten steber in hišica s piramidasto strešico. Zgrajeno je bilo na prelomu 15. stol. in 16. stol. (1592).   Spada v sakralno kulturno dediščino občine. stoji pri hiši Hvaletinci 13.

VAŠKA KAPELA V HVALETINCIH

Kapela je bila zgrajena okoli leta 955 (potovanje škofov Cirila in Metoda skozi naše kraje) ali okoli l. 1050, ko je na tem mestu bilo ustanovljeno cerkveno posestvo – pristava. Okoli l. 1320 je cerkvena pristava obsegala že ca. 352 oralov zemlje. Na kapeli sta upodobljena škofa sv. Ciril in sv. Metod.

Preberi več...

Nastanek današnje župnije sega v 15. Stoletje. Vse do l. 1415 je to območje spadalo pod Ptujsko nadžupnijo, po letu 1415 pa so ti kraji pripadli župniji Sv. Lovrenca (danes Juršinci), oboje pa pod Ptujsko nadškofijo. Leta 1819 je kaplan Franc Vrbnjak uvedel sejem na dan farnega zavetnika Sv. Andraža, to je 30. novembra. Župnijska kronika omenja tudi nekaj ljudskih misijonov, ki so jih od leta 1879 vodili jezuiti, lazaristi, minoriti.

Pregled pomembnejših letnic iz zgodovine župnije:

Preberi več...

Prva poročila o šolskem pouku v Vitomarcih v Sv. Andražu segajo v 18. stoletje.

Preberi več...

Današnja občinska stavba je najprej služila kot župnišče zgrajeno v letu 1682 (prvo leseno župnišče), v letih 1812 do 1864 je v prostorih župnišča potekal šolski pouk, v letu 1864 so na tem mestu zgradili zidano stavbo Narodno šolo v kateri je pouk potekal vse do leta 1976, ko so zgradili novo montažno šolo na mestu kjer stoji danes nova zidana šola (Vitomarci 42). V letih 1976-1998 so bili tukaj prostori krajevne skupnosti in od leta 1998 so v njej občinski prostori. V stavbi je danes občinska uprava, krajevni urad, prostori pošte in zdravstvena ambulanta.

Seznam ponudnikov domačih izdelkov v občini Trnovska vas:

Preberi več...

Gerlinde Bezjak s.p.

Biš 29

2254 Trnovska vas

Marijana Čeh s.p.

Trnovska vas 42

2254 Trnovska vas

Stanko Horvat s.p.

Trnovska vas 42

2254 Trnovska vas

Dragica Prajndl s.p.

Trnovska vas 1 a

2254 Trnovska vas

Marjeta Jančič

Bišečkega Vrha 30 a

2254 Trnovska vas

Na kmetiji se ukvarjajo z vinogradništvom in prašičerejo, kot dopolnilno dejavnostjo pa predelavo in prodajo mesa ter izletniškim turizmom na kmetiji. Ponujajo domačo hrano in pijačo za vnaprej dogovorjene skupine. V njihovi prodajalni pa ponujajo meso in izdelke iz prašičjega mesa.

Janko Trinkaus s.p.

Trnovska vas 44

2254 Trnovska

Prijetni ambient, zraven dobre hrane nudijo tudi prenočišča. Premorejo več prostorov za zaključne družbe do 130, 60, 30 ali 25 oseb, katerim po dogovoru pripravijo okusne jedi. Vsak dan pripravijo tudi sveže malice in okusno pecivo. Za popotnike ali pa naključne goste imajo na razpolago tudi več sob!

Tovarniška cesta 7

2325 Kidričevo, Slovenia

tel: 02 796 90 41

02 799 03 96

mob: 041 808 449

ponedeljek - sobota

9.00 - 20.00

nedelja

11.00 - 20.00

http://www.vital-turizem.si

http://pan-restavracija.si